Dogodki

Leto 2017

E-gradiva kot bližnjica do uspeha? Strokovni posvet ob mednarodnem dnevu pismenosti. 8. september, Gimnazija Bežigrad.

Leto 2013

Predsednikovo poročilo o delu Bralnega društva Slovenije v obdobju 2011-2013

Kronologija Bralnega društva Slovenije

National report to the International Development in Europe Committee (IDEC) – January – June

Utrinki s posveta BDS, 9. september 2013 – galerija

Leto 2012

National report to the International Development in Europe Committee (IDEC) – June – December

National report to the International Development in Europe Committee (IDEC) – January – June

Preberite si poročilo o Rednem polletnem sestaneku predstavnikov nacionalnih zvez FELA / IDEC (Dunaj, 21. in 22. januar 2012).

Leto 2011

Poročilo o delu najdete tukaj (besedilo je v angleščini).

Leto 2010

Nove oblike besedil – novi izzivi za bralce na Besedni postaji Filozofske fakultete

Na mednarodni dan pismenosti, 8. september, je Bralno društvo Slovenije organiziralo pogovor o novih oblikah branja. Pogovor je potekal v okviru posebnega programa Filozofske fakultete BESEDNA POSTAJA, pričel se je ob 17.00 uri v Modri sobi Filozofske fakultete. Beseda je tekla o nekaterih razmerjih med tradicionalnim pojmovanjem linearnega branja in potrebami po uvajanju novih oblik branja za sodobno besedilno ponudbo in današnje bralce.

Svoje poglede na nove oblike branja so predstavile: dr. Meta Grosman, dr. Veronika Rot Gabrovec in mag. Savina Zwitter.

O novih oblikah branja linearnih besedil bi po mnenju Mete Grosman lahko govorili, če bi šole začele poučevati nove oblike razumevanja celostnih besedil z uporabo že znanih bralnih strategij. Potreba in nuja po uvajanju novih oblik branja pa nastane ob soočanju z elektronskimi besedili, za branje katerih tradicionalna linearna bralna zmožnost in strategije ne zadoščajo. V danem času in okoliščinah obstoječe oblike besedil namreč vedno pogojujejo tudi potrebe po ustreznih oblikah bralne zmožnosti. Zadnja desetletja nove oblike besedil prinaša elektronsko (digitalno) sporazumevanja, ki omogoča hitro in enostavno združevanje besednih, slikovnih in avdio sestavin v tako imenovana nadbesedila ali hipertekste na računalniških zaslonih in novih bralnikih. Nova večkodna besedila od bralca terjajo sestavljanje sporočil besednega, slikovnega in glasbenega koda v skupni pomen ob hkratnem izbiranju iz ponujenega mnoštva posameznih besednih blokov, podob in glasbene spremljave, kot ga ponuja nadbesedilo. Ali naj bodo mladi bralci prepuščeni spontanemu usvajanju elektronske oz. digitalne bralne zmožnosti ob srečanjih z večkodnimi besedili ali bi jih bilo bolj smiselno pripraviti na uporabo večkodnih besedil s poukom za te potrebnih strategij in z ozaveščanjem razlik med linearnim in elektronskim branjem?

Kakšne izzive branja prinašajo elektronsko oblikovana besedila s sestavljanjem besedilnih, vizualnih in avdio gradiv in kakšna znanja ter strategije so potrebna za njihovo učinkovito razbiranje? Ali za branje elektronskih besedil potrebujemo dodatna znanja? Ali lahko govorimo o nadgradnji osnovne linearne bralne zmožnosti za potrebe večrazsežne pismenosti? Ali je smiselno govoriti o posebnostih različnih oblik branja glede na razne besedilne žanre, npr. o medijski pismenosti kot posebni obliki pismenosti, ali je bolje razmišljati o konceptu sestavljene večrazsežne pismenosti za potrebe učinkovitega razbiranja vseh vrst besedil?

Veronika Rot Gabrovec je na nekaj zgledih predstavila značilnosti sodobnih besedil, še zlasti tistih, ki se pojavljajo v digitalnih medijih, in ob njih poudarila predvsem vlogo aktivnega bralca.

V debati, ki je sledila predstavitvam, je menila, da marsikateri odgovor na vprašanja o nemotiviranih mladih bralcih tiči v generaciji njihovih staršev. Starši, ki sami ne berejo, težko uspešno vzgojijo navdušene knjižne molje. Poslušalci so pri artikulirani medijski strokovnjakinji srednjih let z navdušenjem sprejeli zlasti njene zaključne stavke, saj so jih navdali z upanjem, da bo potem utihnila. In je.

Savina Zwitter je izpostavila predvsem to, da drugačen medij ne prinaša vedno novega načina branja in nove vsebine. Danes se vse preveč posvečamo obliki in zunanji podobi, vsebini pa premalo. Tudi klasična tiskana besedila je bilo mogoče brati nelinearno; ravno tako pa je mogoče elektronska besedila brati linearno. Pomembno se je zavedati, da sta informativno in umetnostno branje med seboj različni dejavnosti, ključno vsemu branju pa je uživanje.

V živahni in odmevni razpravi so prisotni odgovarjali na vprašanje, ali smo sposobni dati dovolj pomoči in podpore mladi generaciji, da bodo mladi oziroma kasneje odrasli pismeni; ali lahko govorimo o uporabnikih, zaslonarjih in bralcih; o tem, kaj je prava smer; kaj je kakovost in kaj smetišče na svetovnem spletu?

Z uporabo vsebin na novih medijih je toliko bolj izrazita vloga bralca – ustvarjalca oziroma tvorca vsebin. Pri linearnem branju bralec lahko sledi pisateljevi predlogi in poteku, branje torej ni razpršeno, kar je značilno za iskanje informacij z novih medijev. Sodobne tehnologije še ne zagotavljajo, da se bo njihov uporabnik razvil iz zaslonarja v bralca. V razpravi pa so se pojavila nekatera vprašanja in z njimi razmišljanja, ki se nam večkrat vračajo in mora nanje odgovoriti vsak posameznik ali posameznica, saj je razplet odvisen od številnih dejavnikov. Če obstaja dober dialog z najstniki, se učiteljevo navdušenje lahko prenese na mladostnika, pa čeprav obravnavata “klasično besedilo”, ki je določeno z učnim načrtom. Cilj določi učitelj, učenec le izbere metodo oziroma pot. Spodbuditi velja primere dobre prakse, kjer učitelji v sodelovanju (slovenisti z drugimi jezikoslovci, likovnimi pedagogi, zgodovinarji, geografi itd.) ustvarjalno obravnavajo klasična dela, ki jih predvideva učni načrt, npr. srednjeveško književnost. Smiselno je z vsebinami nadaljevati na naslednjem posvetu (2011) na temo Vloga podobe pri branju besedila.

Kulturni bazar je potekal 20. maja 2010 v Cankarjevem domu. Namenjen je bil zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih ustanovah: vrtcih, osnovnih in vseh vrstah srednjih šol, v glasbenih šolah, dijaških domovih, ljudskih univerzah.

Bralno društvo Slovenije se je na tej prireditvi predstavilo na prostoru, ki združuje različne ustanove s temo oziroma naslovom Bralna kultura.
Predsednica Bralnega društva Slovenije red. prof. dr. Meta Grosman je od 11h do 12h predavala v klubu Lili Novy. Naslov predavanja je bil Opismenjevanju mladih s stališča medgeneracijskih razlik.

Leto 2009

8. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije bo v torek, 8. septembra 2009, ob 9. uri, na Gimnaziji Bežigrad, Peričeva 4, v Ljubljani na temo RAZMERJA MED SLIKOVNIMI IN BESEDNIMI SPOROČILI.
Obravnava razmerij med raznimi oblikami slikovnih gradiv in besedilnih sporočil se zdi pomembna, saj se danes otroci in mladi t.i.vizualna generacija srečujejo z branjem sporočil, ki na različne načine združujejo slikovno oz. vizualno predstavljeno gradivo z besednimi sporočili. Tako sestavljena sporočila prinašajo ilustrirana besedila, stripi, nadbesedila/hiperteksti na računalniških zaslonih, podnaslovljeni filmi, risanke in stripi, učbeniki in razne oblike e-sporočil, računalniške igrice, umetniške inštalacije in body art.
Na posvetu in v zborniku RAZMERJA MED SLIKOVNIMI IN BESEDNIMI SPOROČILI bodo svoje prispevke predstavili oziroma objavili: Meta Grosman, Veronika Rot Gabrovec, Tanja Mastnak, Martina Peštaj, Irena Santoro, Maruša Avguštin, Stelio Villani in drugi.

Srednja šola za elektrotehniko in kemijo Šolskega centra Celje v okviru praznovanja petdesete obletnice šole in celjska podružnica Bralnega društva Slovenije razpisujeta NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI UČNI PLAKAT. Natečaj je namenjen spodbujanju ustvarjalnosti učencev in motivaciji za učenje. Učni plakat je pripomoček za učenje, iskanje bistva v učni snovi, povzemanje, je privlačno in nazorno učilo.
Plakati bodo ocenjeni s strokovnega in estetskega vidika. V oceni bosta upoštevana izdelava in osnutek govorne predstavitve. Trije najboljši plakati bodo predstavljeni na Šolskem centru Celje (Pot na Lavo 22, Celje) v petek, 5. 6. 2009, in ob dnevu pismenosti (8. 9. 2009) na posvetovanju Bralnega društva Slovenije v Ljubljani. Nosilki projekta Irena Sojč, profesorica angleščine in dr. Tanja Jelenko.
Več na spletni strani: http://www.sc-celje.si/ek

Leto 2008

Na svetovni dan pismenosti, 8. september 2008, je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani okrogla miza na temo Bralna pismenost za večkulturno družbo.
V lanskem letu smo se tudi posvetovali glede Branja in ustvarjalnosti.
Posvetovanje, ki je potekalo na Šolskem centru Celje (Pot na Lavo 22) v četrtek, 9. 10. 2008, je vključevalo dve temi. Prva je bila prostočasno branje (t. i. bralne značke in bralni klubi); predstavili pa smo tudi branje in spodbujanje branja od vrtca do pozne starosti. Druga tema pa je bila povezana z ustvarjalnimi dejavnostmi, ki so potekale v šolah (npr. gledališke delavnice) ter so povezane z branjem in interpretacijo leposlovja. Tanja Jelenko, Brina Zabukovnik Jerič in Breda Marušič.
Tanja Jelenko, Brina Zabukovnik Jerič in Breda Marušič.
Na vrh strani